Po odpovedi tekme v Kočevju so državno prvenstvo v sprint triatlonu organizirali teden dni kasneje v Bakovcih blizu Murske Sobote. Nov organizator je bil Team Turbo Tropovci. Pred tekmo nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj mi je prejšnji teden umrla babica in nisem treniral skoraj ves teden. Poleg tega pa tudi nisem tekmoval že mesec in pol, saj sredi poletja ni kaj dosti tekem.
Torej na tekmo sem se odpravil z odločitivijo, da bom dal vse od sebe in se ne bom oziral na rezultat. Zadovoljen bom, če bom lahko dal svojih 100%. Na tekmo sem tako šel z velikim zanimanjem in pričakovanjem. Zanimivost tekme je bila, da je stal prvi menjalni prostor (plavanje-kolo) na drugi lokaciji kot drugi (kolo-tek). Plavalo se je namreč v jezeru blizu Murske Sobote, kolesarilo in teklo pa v vasi Bakovci.
Plavanje - 760m
Plavanje je potekalo v gramoznici, s katero so že pred leti strašili, da je tam precej umazana voda. Zato me je presenetilo, ko sem na ogrevanju prvič skočil v vodo in je zgledala dokaj čista. Tudi vidnost je bila dobra, tako da sem kasneje med tekmo dobro videl tekmovalce pred sabo. Voda je imela 25°C, zato neopreni niso bili dovoljeni. Start je potekal iz vode in nas je vse kar malo presenetil, saj je sodnik brez velikega oznanjanja hitro sprožil uro in že smo začeli plavati. Gneča je bila na začetku kar velika, saj smo startali iz ozkega pasu. Preplavati smo morali okrog boj, ki so tvorile trikotnik, in sicer 2 kroga. Ker nisem hotel že na samem začetku pognati srčni utrip v rdeče številke, sem raje plavalce, ki so se grozno prerivali, spustil naprej, sam pa okoli prve boje odplaval bolj na široko. Tam sem ujel svoj ritem ter se prilepil sotekmovalcu na noge. Blizu koncu prvega kroga (okoli 300m), sem malo pospešil in prehitel tekmovalca in začel loviti naslednjega pred mano. Plavanje mi tokrat začuda ni predstavljalo muke in imel sem občutek, da ne plavam grozno počasi. Do konca plavanja sem jih tako prehitel še nekaj, ampak ko sem prišel iz vode, je bla pred mano kar velika praznina.Kolo – 20,2km
Menjavo sem opravil brez težav. Na kolesu sem začel sam. Ker sem želel ujeti tekmovalce pred sabo, sem si obul čevlje šele po nekaj kilometrih, ko sem se sprijaznil, da predaleč pred mano, tako da jih ne morem ujeti. Ujel sem sicer še nekaj počasnejših, vendar nobenega »uporabnega«, ki bi mi pomagal držati tempo. V tretjem krogu sem ujel kolega, ki se mi je priključil in mi nato pomagal držati visoko hitrost. Ampak vseeno ni blo to tisto, kar sem si želel. Pri menjavi je hitrost padla žal pod 39km/h. Kot da bi gledal etapno dirko na Tour de France, me 100m pred menjavo na tek ujame velika skupina (okoli 10 kolesarjev). Hja, zakaj jih nisem raje počakal na začetku in bi se lahko bolj spočit pripeljal do teka? :DTek - 4,5km
Menjava na tek mi dokaj dobro uspe, morda izgubim samo kakšno sekundo pri obuvanju superg. Sotekmovalec, ki je imel na dresu napis »Fluher« začne prvi tek iz naše skupine. V glavi se mi je rolalo – fajn njemu, ko se je cel cajt v skupini fural. Poženem se za njim in prehitiva Matijo Medena, ki je ravno tisti hip začel drugi krog od treh (Meden je bil na koncu absolutno tretji). Fluher je narekoval prehiter tempo zame, zato mu nisem mogel slediti. Sredi prvega kroga me nazaj (za en krog) prehiti tudi Meden in padem v manjšo krizo. Težko mi je in vroče je. Pred sabo vidim kolega Stjepića, ki ga počasi počasi dohitevam. Sredi drugega kroga ga prehitim in s tem sem zadovoljen. V takšnem tempu se odločim, da končam tekmo, ampak pred mano je vedno več tekmovalcev, ki jih počasi prehitevam (za krog počasnele). To mi da nekaj motivacije in kar naenkrat lahko tečem spet hitreje. Proti cilju pospešujem tempo in opazim sumljivega tekača, ki živčno poglejuje nazaj. Odločim se, da ga prehitim, saj se mi je dozdevalo, da bi lahko bil v istem krogu kot jaz – eno mesto je pred mano!. Ker nisem hotel, da se ponovi situacija iz Velenja, kjer sem izgubil mesto za 4 sekunde, sem sklenil, da grem res do konca. Šlo mi je kar malo na bruhanje, ampak nekaj me je gnalo naprej. Tekmovalca pred sabo nato dohitim in vidim, da je še v slabšem stanju kot jaz. Pospeši, ampak se mu ne dam. 100m pred ciljem me skuša presenetiti še s šprintom, ampak zadevo imam pod kontrolo in mi uspe obdržati mesto pred njim. V cilj pritečem srečen in rabil sem kar kakšno minuto, da sem prišel k sebi.Zaključek
Z rezultatom sem bil zadovoljen, še preden sem videl razvrstitev, saj sem iztisnil iz sebe svoj optimum. Na koncu čas 1:02:24, kar pomeni 9. mesto absolutno in 4. mesto med člani 1 oz. 3. med tistimi z licenco. Tako sem dobil bronasto medaljo iz državnega prvenstva, kar se mi zdi kar kul. Žal nimam fotke iz podeljevanja, saj me niso poklicali na oder oz. naj bi to preslišal (v kar dvomim).
Za boljše dosežke pa moram vsekakor popraviti plavanje in upam, da bo čas prinesel boljše rezultate tudi v tej disciplini. Upam tudi, da je tekma veljala za slovenski pokal (glede na to, da so jo prestavili iz Kočevja), da sem nabral še nekaj točk za končno skupno razvrstitev. Zadnja tekma pokala je olimpik na Bledu, katere se že veselim.
Rezultati: KLIK
