Srečno 2013

Novo leto,
nov začetek,
novo upanje.
Upanje in želja po dobrih rezultatih. Splača se garati; težki trenutki so hitro pozabljeni, v spominu nam ostanejo dobri, ki so rezultat trdega dela.
Naj bo v 2013 veliko prijetnih dogodkov, ki se jih bomo radi spominjali!

Hvala vsem, ki mi stojite ob strani. Srečno 2013! :-)

TopAtlet in 17. Ljubljanski maraton

V veselje mi je, da sem postal eden izmed TopAtletov, ki s(m)o zadovoljni s športno prehrano, ki nam je ponujena po ugodni ceni. Sam prisegam na izdelke znamke High5, ker mi je všeč njihov naravni okus in ker z njimi dobim energijo, ki jo potrebujem na treningih in tekmah.

Iz Topatleta so me prosili, naj odgovorim na nekaj kratkih vprašanj o meni, in tukaj so moji odgovori:

KLIK!

High5 izdelke uporabljam že nekaj časa, tako da so mi tudi letos pomagali pri doseganju dobrih rezultatov. Nazadnje sem High5 izdelek (IsoGel) uporabil v nedeljo na ljubljanskem maratonu. To je bil zame že 5. zaporedni nastop na tem lepem maratonu, ampak prvič sem se ga udeležil "turistično" oz. ne z borbo za svoj PB (osebni rezultat). Letošnjo tekmovalno sezono sem namreč končal že konec avgusta, tako da sem se na maraton odpravil brez pravih treningov. Rezultat mi to leto torej ni bil pomemben, glavno je bilo uživati v teku in biti del tega velikega vzdušja.

Robi in jaz

Ko sem zjutraj na dan tekme pogledal skozi okno in videl sneg, me je malo zmrazilo in mi odvrnilo željo po teku. A v centru sem bil dogovorjen s prijatelji, tako da jih nisem mogel pustiti na cedilu. In ni mi bilo žal. Tek je bil res krasen v spremstvu snežink. Do 11. km je bilo vse super, tempo je bil idealen za Robijev rekord pod 1h 30min, čigav "zajček" sem bil. Potem pa mi je naenkrat postalo težko. Tam sva srknila IsoGel in težav je bilo konec. Proti koncu pa so moje noge vendarle pokazale znake pomanjkanja teka v zadnjih dveh mesecih, tako da sem Robija poslal naprej, sam pa v malce počasnejšem tempu sproščeno pritekel v cilj nekaj sekund nad 1h 30min.

V zadnjih kilometrih (foto: Stane)

Energije je bilo v cilju še dovolj za hec na ciljni črti in tudi naslednji dan po maratonu sem se počutil precej bolje kot prejšnja leta. Veseli me, da sem izven obdobja treniranja sposoben odteči soliden čas. To mi daje dobro voljo in optimizem za sezono 2013, na katero komaj čakam, da se začnem pripravljati.

Moj prihod v cilj:

River

Sezono 2012 sem v večji meri zaključil, saj v tem letu nimam več postavljenih izzivov, ki bi jih lahko posebej izpostavil. Že nekaj časa imam vse misli usmerjeno v začetek maja 2013, ko se nameravam udeležiti mednarodnega triatlona v Lizboni polovične ironman razdalje (1,9-90-21,1). Upam, da mi bo zneslo...

Letos na začetku leta je kazalo, da je sezona izgubljena zame, saj se nisem mogel rešiti bolečine v kolenu, ki me je spremljala že od začetka zime. Spomladi sem začel sodelovati z Miranom Bevcem iz podjetja River. Pod njegovim nadzorom sem opravil mesec priprav v fitnesu, kjer sem opravljal specifične vaje za koleno in stanje se je izboljšalo do te mere, da sem konec aprila že lahko tekmoval! S treningi pod njegovo taktirko sem se lahko dokaj uspešno udeležil nekaj kolesarskih tekem (Koroški pokal, Franja...), konec maja pa sem že tekmoval na svojem prvem letošnjem triatlonu v Portorožu.

Ker mi je z Miranovo pomočjo šlo na bolje, sva moj takratni edini cilj sezone (sanacija poškodbe) lahko nadgradila z nekaj zanimivimi triatlonskimi tekmami. Tako sem uspešno dirkal na Crossmanu (2. mesto Elite 1, 8. abs.), Weissensee triatlonu (1. mesto Elite 1, 2. abs.) ter na Xtrim triatlonu ob jezeru Lago dei Tre Comuni v Italiji (1. mesto Elite 1, 4. abs.).

Miran Bevc, River

Napredoval sem v plavanju in na kolesu, na teku pa sem izgubil, saj zaradi kolena nisem tekel večji del sezone. Z Miranom iz podjetja River bova sodelovala še naprej in v načrtu imava dodaten napredek v vseh treh disciplinah. Ker še vedno čutim, da koleno ni 100% ozdravljeno, bom v septembru raje izpustil tekme in naredil trening pavzo. Že zdaj pa se veselim dela v jeseni, ki mi ga bo naložil Miran Bevc in verjamem, da se v letu 2013 vrnem veliko boljši!

Hvala, Miran, za motivacijo in veselje do treningov!

Podjetje River lahko najdete na tej spletni strani: http://www.river.si/

K24 - največji koroški hribovski izziv

K24 je največji koroški hribovski izziv, saj je potrebno prehoditi vse najvišje koroške vrhove z vmesnimi postojankami in to ne kar tako, ampak v 24. urah! Torej časa za spanje ni, kajti trasa je dolga okoli 90 km, ob tem pa je potrebno premagati več kot 5.000 metrov vzponov (Črna-Uršlja-Smrekovec-Raduha-Olševa-Peca-Črna). Na idejo, da bi se soočili s tem izzivom, je prišel prijatelj Samo že pred tremi leti. Najprej nekaj neverjetnega se je s časoma zdelo vedno bolj izvedljivo.

Koroško pogorje

Tako smo pred dvema letoma začeli s treningi, če lahko temu tako rečemo. Kot za prvi podvig smo si izbrali prehoditi ljubljanski PST (Pot ob žici dolžine 32,5 km). Zbralo se nas je kar nekaj korajžnežev, kakšnih 5. A po 8 urah hoje in po prehojeni poti (ter žuljih in bolečimi nogami), korajže ni bilo več veliko, tako da sva z jasno željo postati člana K24 ostala samo še midva s Samotom, ostalih pa od takrat več nisem srečal.

Xtrim Triathlon 2012 - lago dei 3 comuni

V nedeljo, 29. julija, sem se udeležil ekstremnega triatlona, ki je potekal okoli 30 km severno od italijanskega mesta Udine v jezeru Lago dei Tre Comuni (Lago di Cavazzo) in na bližnjem griču oz. že kar gori imenovani San Simeone. Značilnost triatlona, ki je letos bil na sporedu šele drugič, je težavna kolesarska trasa, saj se v zadnjih 10km kolesarjenja vzpneš za približno 1000m nadmorske višine, kar pomeni povprečni naklon 10% (maks. 16%).

Lago dei Tre Comuni (foto: Kristina)

Tudi s tekom ni šale, saj se teče po vrhu gore, kjer je v 10km proge potrebno premagati 320m višincev. Ampak gremo lepo po vrsti. Xtrim Triathlon je olimpik razdalje (1,5km plavanja, 40km kolesa, 10km teka). Da si triatlon zasluži ime ekstremnega, pripomore tudi plavanje v mrzlem jezeru s temperaturo 14-15°C. Neopreni so bili zato obvezni...

Weissensee Triathlon 2012

V soboto, 7.7.2012, sva se s Kristino odpravila na Avstrijsko Koroško, natančneje na Weissensee (Belo jezero - ime najbrž zaradi ledu, ki pozimi prekrije jezero). Jezero naj bi bilo najvišje koroško ležeče jezero, v katerem se ljudje kopajo. Nahaja se na nadmorski višini 930m. Za Weissensee Triathlon (600m plavanja, 25km gorskega kolesa, 10km teka) sva se s Kristino odločila, ker sva si želela preživeti lep sobotni izlet s prijetno tekmo v naravi.

Weissensee

A za nekaj živčnih trenutkov pred začetkom tekme je poskrbela štartna številka, ki sva jo dobila na prijavnem mestu. Štartna številka je bila listnata in samo ena. Treba jo je bilo nositi tako na kolesu kot tudi na teku. Problem pa je bil, ker sem doma pozabil pasek za štartne številke, Kristina pa ga sploh nima. Z bucikami pa nisva hotela preluknjati dresa. Rešitev sva sicer našla.

Zahvala podjetju TC-sport

Rad bi se zahvalil podjetju TC-sport, ki me je podprlo na moji športni poti. Zaradi njihove pomoči sem bogatejši za odlično in izredno kakovostno športno opremo.

Crossman Austria 2012

Uf, tole pa je bilo naporno. Sem že pozabil, kako težavna tekma je Crossman. Teren je tako razgiban, da ni časa za počitek. Tudi če greš počasi, je težko, tako da nima smisla. Zavetrje ne pomaga, spusti so vratolomni...

Jaz v bitki z naravo

Letos je bil Crossman organiziran drugič, pred tem je obstajala tekma Xterra Austria, ki je zdaj več ni. Ker je bil start Crossmana šele ob 13:00, sem na prizorišče prišel pravočasno. Čas sem imel, da sem skoraj v celoti prevozil en krog kolesarskega dela tekme. Hitro sem videl, da s traso ne bo šale.

Triatlon za pokal Istre 2012

V soboto, 16.6.2012, sem se udeležil sprint triatlona v Kopru, ki pa se mi ni izšel ravno po načrtih oz. željah. Po dolgem času se mi je namreč zgodilo, da v cilj nisem pritekel zadovoljen, zato sem tokrat nameraval biti s pisanjem bolj kratek, a kot boste videli, mi to spet ni uspelo.

Trasa prog - kje smo tekmovali

Teden pred tekmo sem imel precej naporen v službi, zato sem tudi našel zelo malo časa za treninge. V torek mi je uspelo malo plavati, v četrtek sem pa naredil precej intenziven trening na kolesu, ki sem ga podaljšal v kratek intervalni tek. 2 dni pred tekmo je to precej nespametno početje, a ker mi je primanjkovalo treningov, in ker je bila tekma v Kopru zame samo "trening" tekma pred prihajajočem Crossman-om, sem se zavestno odločil za takšno dejanje.

In posledice so bile hitro tukaj. Zaradi pomanjkanja teka v tem letu, so me že v petek precej bolela meča, v soboto, na dan tekme, pa je bilo samo hujše. Bo kar bo, sem si govoril, mogoče bom pa po kolesu že toliko ogret, da mi bo na teku steklo. Bil sem malo preveč optimističen...

Mali maraton Franja 2012

Letošnja Franja je bila že 31. zapovrstjo. Ker je vedno lepo biti med množico ljudi, ki jih druži veselje do enakih stvari, sem seveda bil zraven. Na začetku sem bil bolj odločen, da grem letos na dolgo različico (156 km), a sem si po prošnji prijateljice Nine, če sem lahko njen "zajček" na mali Franji (97 km), premislil in ji z veseljem ustregel. To bo pa res nekaj novega zame, pravi izziv, sem si rekel, in komaj čakal, da pride nedelja, 10.6.2012. Nina je bila lani tretja ženska absolutno, torej smo letos po tihem pričakovali še boljši rezultat. V Ninini "ekipi" je bil poleg mene še Aljoša, nekaj dni pred tekmo, pa je zanimanje pokazala tudi prijateljica Karla, ki je tudi zelo dobra kolesarka. Več nas je, boljše je!

Začetni kilometri na Franji (so muka)

A na Franji se je zgodila polomija. Sicer si nobeden ni kaj naredil, a načrt se nam ni izšel. Na začetku je res prava borba z živci, ker se vsi nekam rinejo. Najbrž sem imel pri vožnji skozi center Ljubljane dosežen najvišji pulz tisti dan, pa smo šli samo 30 km/h. Res moraš biti pozoren na vse okoli sebe prav vsako sekundo vožnje, da ti ne kakšen nespameten junak zapelje pred kolo in te zruši. No, center Ljubljane smo preživeli in že takoj, ko smo na Brezovici zavili s Tržaške ceste, se je tekma začela (leteči štart, začetek merjenja časa).

Dnevnikov triatlon, Marina Portorož

V nedeljo, 27.5.2012, je bil čas za moj prvi triatlon v tej sezoni! Ker me koleno med samo aktivnostjo ne ovira več, sem se prijavil na sprint triatlon v Portorož, ki ga je organizirala časopisna hiša Dnevnik. Privlačila me je predvsem destinacija, saj se mi je zdelo kolesarjenje po portoroški aveniji zares kul. Pa še dobra organizacija zaradi medijske podpore je bila skoraj zagotovljena. In res je bilo tako.

Trasa triatlona v Portorožu

Pred samim štartom me je bilo kar malo strah, saj nisem vedel, kaj pričakovati oz. kako se bom počutil v vsaki izmed disciplin, kakšen tempo lahko oberem... Konkurenca je trenirala, jaz pa sem moral počivati zaradi kolena. :( V odprtih vodah (morju) nisem plaval že kar nekaj časa, tudi neoprena nisem že dolgo oblekel (nazadnje lani septembra). V bazenu sem sicer redno plaval, tudi manjši napredek sem občutil, tako da sem upal na dobro plavanje. Zaradi mrzle vode je bil neopren dovoljen. Z njim lahko plavam precej hitreje kot brez njega, ta napredek je v primerjavi z ostalimi pri meni dosti večji. Vsaj tako se mi zdi. Druga stvar je kolo. Zadnji mesec sem bil na gorcu in vozil bolj kot ne samo v hrib. Hmmm... zdaj pa na cestaku in sama ravnina... Kaj pa tek? V petek sem bil to leto prvič na stadionu, kjer sem naredil nekaj pospeševanj in tri kratke intervale. Bo pa že šlo :)

Vzpon na Sv. Jernej (Koroški pokal)

Prejšnjo soboto, 19.5.2012, sem se podal na Muto, kjer je bila še ena tekma za Koroški pokal. Tokrat je bilo potrebno premagati 675m nadmorske višine na 19,5 km dolgi trasi. Zjutraj na ta dan se zopet nisem najbolje počutil. Spet sem v nogah čutil posledice teka, katerega po poškodbi zopet skušam vpeljati v moj tedenski program. Da pa to ni bilo dovolj, sem na prizorišče prišel (pre)pozno, tako da mi je za ogrevanje ostalo le nekaj manj kot 10 minut.

Na startu (foto: Kalči)

Da nisem ogret, se je hitro videlo. Trasa se že na začetku precej vzpne in po nekaj minutah me je čisto "zabilo". Pogledal sem na uro, ki je kazala 8 minut vožnje, in sem si rekel: ojoj. Danes pa ni moj dan.

Študentski tek na grad

V ponedeljek, 14.5.2012, sem se po predlogu prijatelja udeležil 19. Študentskega teka na grad. Zakaj pa ne, sem si rekel, druženje v centru LJ in dober trening ter preizkus mojega tekaškega stanja mi bo dobro delo. Predvsem me je zanimalo, kako hiter sem brez nobenega pravega treninga. Zaradi kolena sem začel teči šele nekaj tednov nazaj. O kakšnih intervalnih treningov pa ni ne duha ne sluha že od lanske jeseni.

Na štartu me ni bilo v ospredju

Vzpon na lovsko kočo Strojna (Koroški pokal)

V soboto, 5. maja 2012, sem se udeležil še enega vzpona v sklopu Koroškega pokala. Tokrat smo se vzpeli na Strojno nad Ravnami na Koroškem. Vse te vzpone jemljem kot dober trening za kros triatlon Crossman, ki bo potekal konec junija v Velikovcu. Na tekmah namreč lahko iz sebe stisnem tisti maksimum, ki ga na treningu najbrž ne bi zmogel.

Na startu vzpona na lovsko kočo Strojna (foto: MTB Koroška)

A tudi tokrat na dan tekme nisem bil optimalno pripravljen. Ker gre koleno na bolje, skušam začeti tudi s tekom. Tako sem v sredo opravil enourni tek po Rožniku, a ker mečne mišice po več mesečnem premoru najbrž še niso navajene na takšen način obremenitve, sem imel od četrtka dalje precej velike bolečine v teh predelih. In imam jih še vedno, tudi zdaj po tekmi. Glavni vzroki bolečine v mečah so še drugi, a zdaj ne bi o tem.

Vzpon na Partizanko (Koroški pokal)

V petek, ko je bil praznik, sem se udeležil še ene dirke v mojem Slovenj Gradcu. Spotur je organiziral vzpon z gorskimi kolesi na Partizanski dom na Kopah. Tekma je štela tudi za Koroški pokal, zato sem pričakoval precej veliko ljudi. A temu ni bilo tako. Bilo nas je le 50.

Dnevi pred tekmo so bili bolj porazni glede mojega počutja. Dajala me je utrujenost, že ves teden sem imel musklfiber. V mesecu aprilu sem namreč glavno pozornost namenil vadbi v fitnesu, kjer sem odpravljal nesorazmernost moči mišic na nogi, ki bi lahko bile vzrok za boleče koleno. Vadba v fitnesu je bila zelo intenzivna in zgleda, da se je po 4 tednih moje telo nekoliko zrušilo. Torej na kolesarski vzpon se praktično nisem nič pripravljal, v tem tednu sem namreč bil na kolesu samo 1x, pa še to zgolj za eno urco povsem ne pri volji.

Pred startom (foto: Kalči)

Na vzpon sem šel, ker je tekma potekala v mojem domačem okolišu in lahko rečem, da bi me kar malo pekla vest, če ne bi sodeloval. Dirka se je začela blizu Belvija na Legnu ter potem potekala po makadamskih poteh do Partizanskega doma na Kopah. V približno 18 km smo premagali 1070m nadmorske višine.

SG MTBO 2012

V soboto, 21., in v nedeljo, 22. aprila, sem se udeležil orientacijskega tekmovanja z gorskimi kolesi, ki je potekalo v mojem rodnem Slovenj Gradcu. Ker orientacije ne treniram nič, sem tekmo vzel kot dober kondicijski trening. In temu primeren je bil tudi moj končni rezultat.

Nedeljska karta - dolge proge M-elite

Za tiste, ki ne veste, kaj je to orientacija s kolesi (MTB-O): kolesarji štartajo na minuto (zaporedje je naključno), minuto pred štartom dobiš mapo z vrisanimi točkami, kam moraš iti. S sabo imaš čip, s katerim potrdiš, da si bil na kontrolni točki. Zmaga tisti, ki v najkrajšem času v pravem vrstnem redu pride na vse točke.

Sezona 2012 - načrti

Zaradi težav s kolenom so se mi načrti za sezono 2012 podrli. Tekme so že pred vrati, jaz pa nisem nared. Ker se poškodba počasi sanira, sem dobil novo motivacijo in že gledam, kaj se iz sezone še da potegniti!

Glavni cilj letošnje sezone je: v celoti odpraviti bolečine oz. poškodbo in se optimalno in sistematično pripraviti na začetek naslednje sezone 2013.

Ker pa si seveda ne predstavljam, da bi leto minilo brez tekem, si bom vendarle postavil nekaj izzivov. Ker bo vse odvisno od kolena, se ne bom preveč obremenjeval z rezultati, ampak bom skušal čim bolj uživati na tekmah. Tudi zato imam v planu nekaj ne tako odmevnih, a zame zabavnih prireditev:

- SG MTB-O
- lokalne tekme z gorskim kolesom (koroskipokal.si)
- crossman
- Naturpark Cross Triathlon Weissensee 2012
- Xtrim Triathlon - lago dei 3 comuni

V septembru pa, če bosta čas in koleno dopuščala:
- GoldeckMan
- Garmin triatlon Bled
- Woodman
- Krejanov memorial

Kot lahko razberete, bom letos veliko časa preživel na mojem gorskem kolesu, kjer trenutno najbolj uživam. Tekaško sem slabo pripravljen, zato bom raje izkoristil mojo novo super Orbeo. Večino tekem bom vzel kot trening, največ energije pa bom vložil v crossman (Velikovec) in v Xtrim triathlon (Udine).

Moja velika želja je tudi postati član kluba K24. V planu je, da se to zgodi v terminu najdaljšega dneva in najkrajše noč (konec junija).

Naj se pustolovščine pričnejo!

Razpis MTBO 2012

Prideš tudi ti?

Orientacijska tekma s kolesi - sobota (21.4.2012) in nedelja (22.4.2012) v Slovenj Gradcu

Kategorije in razdalje pa tukaj: KLIK

Stanje v marcu 2012

Po prihodu iz Kanarcev se stanje s kolenom ni izboljšalo. Nekajkrat sem še obiskal zdravnike, a mi niso znali povedati kaj konkretnega. Rentgenska slika ni pokazala poškodb oz. obrabe trdih tkiv, magnetna resonanca pa ni pokazala poškodb mehkih tkiv.

Orbejica me bo odnesla v dolino ;)

Treninge lahko delno izvajam, in sicer v vodi takorekoč brez težav, na kolesu pa z nekaj malo rezerve in previdnosti. Najbolj uživam na moji novi Orbei, na katero se vedno bolje privajam. Po ravnini leti skoraj tako kot specialka, v klanec izjemno lahkotno, prestav vedno dovolj, v ovinkih se drži fenomenalno, na spustih je super vodljiva, disk zavore pa primejo kot za šalo. Na njej se počutim hitro in enkratno!

Na plavanju mi gre tudi kar dobro. Mislim, da sem v zadnjem času napredoval. Veseli me, da lahko (zame) hitre čase odplavam tudi brez velikega naprezanja. Je pa res, da če nisem v vodi vsaj 3x na teden, hitro izgubim tisti pravi občutek.

Zaradi bolečine v kolenu preventivno raje ne tečem, saj so kolena najbolj obremenjena ravno pri teku. Po predlogu enega novega zdravnika sem opravil izokinetični test, ki je pokazal nesorazmerja med razvitostjo sprednjih in zadnjih stegenjskih mišic (od teh mišic je odvisno, kako sedi pogačica v kolenu). Končno smo torej odkrili en razlog, ki bi pa lahko bil vzrok za bolečine. To me veseli in mi daje upanje, da zna biti do poletje bolje. Zdaj se moram posvetiti vajam za noge, ki jih bom moral najverjetneje izvajati v fitnesu. No, pa poglejmo, kaj se bo izcimilo iz tega! :) Sporočim kmalu.

Priprave na Kanarskih otokih

Pred nekaj dnevi sem se vrnil z dopusta oz. priprav na otoku Gran Canaria. In kar žal mi je, da je teh 14 dni oddiha na sončnih Kanarcih tako hitro minilo, saj me je doma v Sloveniji pričakal pravi snežni metež z več ko 30°C hladnejšim vremenom – večjega nasprotja praktično ne bi mogel doživeti!

Na Kanarcih ob plaži (Puerto de Mogan)

Zimske priprave na Kanarskih otokih, natančneje na otoku Gran Canaria, so že stalnica za kolege iz Športno rekreativnega kluba Celje. Pogoji za treniranje so skoraj idealni, saj so temperature tudi v januarju skoraj »poletne«, dežja praktično ne poznajo, edino veter je tisti, ki zna ponagajati kakšen dan. Sam sem si 14-dnevno uživanje v toplih krajih lahko prvič privoščil in upam, da to ne bo zadnjič. Preselitev iz zime v tako rekoč poletje je res enkratno doživetje. Ceste na Gran Canarii pa so tako lepe, da je to pravi raj za kolesarjenje. Ampak radi morate imeti klance, saj je otok izjemno gorat.

Zavita cesta iz Mogana proti Sorii